politični dež in otroci žrtve

Poleg dela z otroki sem tukaj tudi zato, da uredim sezname otrok, ki jih podpira Slovenija in Koroška in za botre tukaj nekaj besed. Seznami so dolgi in vsakega otroka sem se dotaknila, vsaj na papirju. Namreč otroci so razseljeni po celi državi, ki je res ogromna, govorijo o številki 100.000.000 prebivalstva. Botrstvo jim posredujejo preko salezijanskih ali drugih redovnih skupnosti in šol, ki srečujejo revne otroke in jim z vašo pomočjo skušajo pomagati pri najosnovnejših potrebah. Realnosti je veliko. Otroci in njihove družine so zelo daleč in na zelo odročnih krajih in ljudje, ki delajo za njihovo botrstvo, težko ohranjajo stik z njimi. Poleg razdalj so tukaj še druge težave. Suše zadnjih let so mnoge stotisoče ljudi pregnale iz bivališč. Cele družine ali rod se preseli drugam, kjer imajo lažje pogoje za življenje. Ko gre za preživetje dostikrat ne upoštevajo vseh stvari, kot je npr. šola. In tako nam iz mnogih šol sporočajo, da je cela družina izginila in se je izgubila vsaka sled, saj jih niso obvestili, preden so odšli. Ne le zaradi suš; trenutno oziroma predvsem v zadnjem letu, je veliko ljudi dobesedno pregnanih iz bivališč, zaradi vojn in plemenskih konfliktov. Ravno danes so mi domačini rekli, da ne pomnijo, kdaj bi bilo nazadnje tako slabo, tako napeto stanje v državi. Ne le v enem delu, temveč povsod, med različnimi plemeni. Boj za prevlado, za dokazovanje svojega, zaradi konfliktov in razlik med prejšnjo in sedanjo vlado (in torej konflikti med pristaši ene ali druge). Zaradi politike trpijo družine, posamezniki, otroci, nedolžni ljudje, ki živijo v nevarnosti in so zaradi plemena, v katerem so rojeni, življenjsko ogroženi ali preprosto pregnani iz lastnega doma. In zatorej ko kličemo iz pisarne, da povprešamo o otroku, pogosto rečejo, da so odšli neznano kam. Odšli so zaradi preživetja in o tem ne obveščajo nikogar, saj je nevarno! To je drugače kot pri nas, ko gremo na potovanje in vse znance in sodelavce obvestimo, kam gremo in kdaj se vrnemo… Ko delamo in pomagamo ljudem v tako drugačnih in oddaljenih državah, je treba upoštevati vse to. Tako pobeglih družin in z njimi otrok je večtisoč. Odhajajo anonimno in v skupinah, se ustavijo v malce bolj varnih krajih, kjer nastajajo pravcata begunska taborišča. Tudi pri salezijancih mnogi iščejo pomoč in tako pomagamo tudi njim, da lahko te velike množice nahranijo in poskrbijo za njihove najosnovnejše potrebe. A ostajajo brez doma, brez izobrazbe (saj je šola drugotnega pomena) in prihodnosti. Trenutno je celo gibanje po nekaterih delih države ogroženo. Ljudje so uporniško nastrojeni in so zaradi političnih prepričanj pripravljeni ubijati. Napoveduje se nič dobrega, mnogi napovedujejo celo civilno vojno – ki pravzaprav mimogrede že marsikje poteka. Plemena se med seboj pobijajo že kar nekaj časa, vendar v zadnjih mesecih se to širi po celi državi. Izbruhnilo je še posebej pred nekaj tedni, ko so se v enem dnevu zgodili atentati nad petimi pomembnimi vladnimi možmi – poskus državnega udara; od takrat dalje stvari niso več tako prikrite kot prej, vendar prihodnost je neznanka. Nekateri politični poznavalci situacijo imenujejo celo »balkanizacija Etiopije« (borba različnih regij za prevlado in samostojnost). Priporočam vam v molitev celotno državo, molitev za mir, predvsem pa za mir in blagostanje tukajšnjih otrok, katerih življenja so tukaj tako malo vredna. Vsaka vaša pomoč je namenjena tem revežem, do njih prihaja v različnih oblikah, in kadar se izgubi sled za enim otrokom, so tam vedno mnogi drugi, ki prihajajo po pomoč, in ki jim naši redovniki in sodelavci vsakodnevno služijo in nudijo osnovne življenjske potrebščine. Situacija se dobesedno vsak dan spreminja, pod površjem tli in vsak dan nekje “poči” in nekje otroci in ostali bežijo, kamorkoli.