novo življenje

Včeraj smo sprejeli v dom 7 fantov iz dnevnega programa. Zdaj sem prvič videla, kako celota poteka, se pravi ko jih iz ulice sprejemamo in vodimo v dnevnem programu “Come and see”, potem priprave na vstop v dom in potem dejansko vstop, ko prejmejo nove obleke in vse potrebščine in spijo prvo noč v novi postelji, v spalnici z vsemi ostalimi. Tile fantje so bili v dnevnem programu skoraj štiri mesece! Jaz sem jih spremljala od zjutraj, ko jih poberemo na ulici, učila angleščino in šivanje, se igrala… in ta teden pripravljala zanje stvari, ki so jih prejeli. Vsak dobi ob vstopu enako, in prvi mesec se potem vidi, ali je dejansko pripravljen ostati ali se je precenil. Če ostane po enem mesecu dobijo dodatne stvari oz. obleke. Ob vstopu pa dvoje hlač in majic, pižamo, dvoje nogavic in spodnjega perila (za mnoge je to prvo spodnje perilo v življenju, in prav tako prva zobna ščetka!). Pa brisačo, odejo, rjuhe, vzglavnik, kratke hlače in milo za telo in milo za pranje perila ob sobotah. In vsak ob vstopu dobi svojo kodo, številko, ki mu pripada ves čas bivanja in na vsako stvar napišemo to številko, z namenom, da se prepreči kraje in podobne zmede. To je tudi bilo moje delo, da sem številke gor pisala in pripravljala ostale praktikalije. Čez teden so imeli tudi zdravniški pregled, sestanek z osebjem, frizerja (na nulo) in veliko govora o tem, kako življenje poteka in predvsem, kakšen je program in pravila – ki jih ni malo.

Včeraj so potem popoldne vzeli vse pripravljene stvari, dobili svoje ključe (za dvoje omaric) in svojo posteljo. Smo jih porazdelili po različnih spalnicah. Pomagala sem jih narediti posteljo, da je vsaj približno izgledala tako kot od ostalih postelj, od fantov, ki so že dlje tukaj in vedo, da mora biti rjuha napeta. Če več mesecev ali celo let nimaš svoje postelje, ni enostavno. Vprašali so tudi, kako se zobna ščetka uporablja in kdaj se nosi pižama ipd. Skratka, pomemben trenutek. Tudi zjutraj so bili predstavljeni ostelim, čeprav jih poznajo, ampak je lepo napovedati njihov prestop iz ene stopnje v drugo, saj zanje je to najpomembnejši korak, ki so ga čakali dolgo časa. Na žalost sem bila že danes razočarana, saj sem Bruka, ki je načeloma zelo vesel, da je vstopil in dobil ponovno priložnost za izobrazbo, sem ga dobila, da je kadil cigarete! Zavohala sem ga in to je tukaj zelo prepovedano. In to že prvi dan. Morala sem povedati socialnemu delavcu, čeprav je ziher zameril, a ne morem pomagati. Tukaj sem zato, da jim pomagam, ne da skrivam njihove neumnosti skupaj z njimi. Imeli bodo pogovor z njim, Johanes ga je baje že imel, saj je dobro reagirati takoj. Je pa tudi dejstvo, da večina ne more takoj opustiti vseh slabih navad ampak postopoma. Čeprav ravno zato imamo postopen program, izhajajoč iz ulice v dnevni program in šele potem v dom; ampak Bruk je bil na ulici menda pet let in to je dolga doba, v kateri se ulično življenje zares usidra. Je pa zelo simpatičen fant. Zelo se je veselil vstopa in tega, da se bo lahko pridružil cirkuškemu krožku in včeraj se nam je res pridružil, kajti jaz vodim vadbo pred cirkusom. Pošteno sem jih zmatrala, on je pa pokazal kar dosti športnih sposobnosti. Upam,da bo trden v svoji odločitvi, da je tukaj in da ga ta padec danes ne bo ustavil. Sem ga vprašala, če si resnično želi biti tukaj in je rekel, da res, ampak … šibkost pač. Skrivanje ne pripelje nikamor. In kje je dobil cigarete? Eden od “Come and see” mu je pritihotapil, smo izvedeli naknadno. Pa čeprav jih Dereje preišče, preden vstopijo, ampak skrije pač nekam, kar ne pogledamo, ker v potankosti ne gre. Danes tudi torej na koncu “Come and see” dneva, ko imamo sestanek, je bil torej govor o tem primeru, in da si moramo pomagati izboljšati življenje, ne pa da drug drugega v težave tlačimo, kot npr. Abenet, ki je Bruku prinesel cigareto in to niti 24 ur po vstopu v dom.

Tudi to je realnost. In pretepi med njimi, ki so stalnica. Fantje najstniki pač, kaos iz ulice prinesejo s sabo. Drži, da lahko človeka spraviš iz ulice, težko pa spraviš ulico ven iz njega.